Zeleni čaj - Užitek. Kultura. Zdravje.

K dobremu počutju bistveno prispevajo tudi čaji in zeliščni napitki, med katerimi jih nekaj izstopa po načrtni in skrbni izbiri sestavin ter njihovih razmerij. V Sloveniji je pitje čaja povezano predvsem z ljudskim zdravilstvom. Vsakdo brez posebnega učenja ve, za kaj koristijo kamilice ali žajbelj, čaj z medom in limono pa je še vedno klasična pomoč pri vseh vrstah prehladov in kašlja.
Osnova za zeleni čaj kot tudi ostale vrste pravega čaja so vršički in listi čajnega grmička Camellia sinensis. Izvorna rastlina pravega čaja je ena sama, različni so načini predelave, s tem pa tudi vrste čaja. Pri zelenih čajih sveže obrane lističe pustijo, da ovenijo in izgubijo velik del svoje vlage. V ta namen jih z vročim zrakom posušijo, da preprečijo fermentacijo oziroma oksidacijo in s tem gnitje lističev.  Od vrste čaja je odvisna tudi priprava. Čaji, ki so bili pridelani brez ali z zelo kratko oksidacijsko stopnjo (zeleni in beli čaji), naj bi bili pripravljeni z vodo nižjih temperatur. Tako naj bi imela voda za pripravo zelenega čaja okoli 80 do 85°C. Na eno skodelico odmerimo žličko čaja ter pustimo v vodi približno dve do pet minut. Dve do tri minute zadoščajo, da se iz čaja izloči večji del kofeina, ki je v vroči vodi dobro topen. Tako pripravljen čaj ima močnejši stimulativni učinek in poživlja. Daljši čas priprave (do deset minut) povzroči izrazitejše antidiaroično delovanje, stimulativni učinek pa oslabi. Izloči se namreč več čreslovin, ki vežejo kofein, to pa daje čaju veliko bolj pomirjujoč učinek. Če napitek stoji dlje, se iz čaja izloči vse več čreslovin, kar lahko povzroči nastanek trpkega okusa. Slednji je posledica obarjanja glikoproteinov v slini, zaradi česar ta izgubi lubrikativne lastnosti. Zelene čaje pijemo brez dodatkov, saj lahko slednji uničijo zdravilne učinke in aromo.

VIR:
Revija Wellness, www.wellness-revija.si