Novice

1. junij 2010: Dušica je vstala od mrtvih in umira za soboto

Spoštovane tekačice,

Vrnila sem se med žive. In mislim resno. Zadnji teden im pol sem bila, zato sem bolj malo (priznam: nič) tekla in prav toliko pisala. Saj ni bilo nič dramatičnega. Najprej malo vročine, potem silovitega smrkanja. Nekakšna viroza, ali kaj vem kaj. Še najhujši šok je bil ukaz osebne zdravnice. »Dušica, mir!« In nič teka, je nadaljevala dr. Zdravkovićeva. Prosim?! Skoraj sem zakričala. Mar ni tek eno samo zdravje? Mar ni to za nas, Slovenke, ki smo po neki raziskavi za Turkinjami druge najbolj debele Evropejke, prava stvar in edina rešitev? Pa še 5. dm tek za ženske. Hočem sodelovati! Saj ne, da bi želela zmagati…

Pa me je zdravnica takoj pomirila. Češ, bolnim tek prav nič ne pomaga. Škoduje jim. Po okrevanju pa spet pot pod noge (in pot na čelo, bi lahko dodala…). Zdravnico sem seveda poslušala, kaj pa sem hotela. A trajalo je kar dolgo, bila sem že čisto živčna. In potem se je spet začelo: po premoru je bilo spet takooooo zelo težko začeti. Moja forma (kolikor je je sploh bilo) je šla k hudiču, enako pa tudi forma mojega telesa… Mislim na obliko. Bolezen pa taka. Namesto, da bi me čisto pobralo in bi shujšala zaradi bolezenskih muk, sem jo končala dva kilograma težja. Protestiram! Niti bolezni niso več to, kar so včasih bile. Nekoč so mi rekli: »Ježeš, Dušica, kako te je pobralo… Kaj je bilo? Bolezen, kajne?!«. Zdaj pa je drugače. Zdaj bo kdo rekel: »Madonca, Dušica, spet si bolj polna… Si bila bolna?« Fuj, in še rima se.

Problem je tudi v tem (tudi to se rima), da po premoru menda nima smisla pretiravati s treningom. Toda, joj, sobota se bliža. 5. dm tek za ženske. Festival ženskega tega. Na tisoče in tisoče nas bo! En sam tek (moja otroka sta že precej prestara za Oskarjev tek), eno samo veselje…  Pa Čuki, pa Alenka Godec, pa nagrade, pa… Pa, pa? Bom teku že zdaj pomahala v slovo, ker sem tako slabotna in spet neodločna.

Kaj pa vem… Ne, ne, ne in ne… Bom tekla! V naslednjih dneh bom trenirala, vsaj toliko, da bom spodobno pripravljena ter na koncu zadovoljna sama s seboj. Mar ni to najlepša zmaga.

Oprostite, punce, končujem, ker grem na tek. V finišu pred 5. dm tekom vam bom do sobote pisala vsak dan. Bom nadoknadila, kar sem zamudila. Če koleba tudi katera od vas… Dajmo, odločimo se. Tudi na dm teku za ženske je najbolj pomembno sodelovati. Ta hitro bodo seveda spredaj, ta najbolj žilave in odločne pa bomo zadaj. A po zadovoljstvu ob prihodu v cilj bomo pa šampionke prav me.

Ne pustimo se! Bolna… Polna… Na 5. dm teku v soboto bom svetovna!

Na trening, jutri pa sledi poročilo!

Lepo se imejte in ne popuščajte!

Vaša Dušica (dm@tekzazenske.si)