Novice| | 11. januar, 2011 Začelo se je novo leto in s tem tudi novo tekaško obdobje. Ker temperature zunaj niso ravno zimske, si je verjetno marsikatera tekačica že obula tekaške čevlje. Sedaj boste tudi vse ostale lahko začele s tekom ali vsaj razmišljanjem o tem, saj smo določili datum za 6. dm tek za ženske, ki bo v soboto 4. junija 2011. Do takrat bomo pridno skupaj trenirale, izvedele novosti in se spoznale z zdravim načinom življenja. Vse to in še več sledi kmalu v vseh trgovinah dm in na spletni strani. 
|
|
|
|
| 3. junij 2010: Dušica in crisis
Spoštovane sotekačice in sogužvačice...
Včeraj me je pa potem zaskrbelo. V soboto bom že tekla, pa še lepo vreme se obeta. Vreme bo že... Kaj pa breme? Pa ne mislim svojih kilogramov, pač pa gnečo. Kako se bomo znašle? Kako naj ocenimo pričakovani čas? Sama bom tekla na pet kilometrov... Koliko časa? Kako naj vem. Doslej sem trenirala za preživetje, na štoparico niti pomislila nisem. Se pravi... Če se bom postavila čisto zadaj, bo to v redu? Kaj pa, če bom toliko zaostala za vsemi drugimi, da me bodo pozabili? Pospravili šotore, razdelili nagrade, jaz pa bom še vedno tekla in se valila proti cilju? Kaj, če se izgubim? Je vse označeno, ali pa se je treba v gozdu znajti po svoje. Ljubljana, tu nisem rojena, se mi zdi kot velika džungla. Kdo normalen pa bi se tu znašel...
Kaj pa, če bom vendarle presenetila sebe, in bom ves čas teka morala prehitevati počasnejše od mene. Nič ne bom imela od tega... Ena sama borba bo, jeza na druge, počasnejše, gneča, gneča gneča...
Še najhujše bi bilo, če pa bi potem naenkrat popustila. Potem bi sotekačice kot čreda gnujev na begu pred levinjami planile nadme... Saj bi bila celo v nevarnosti, da me pomendrajo.
Kako naj se odločim, da bo prav? Da ne bom v napoto boljšim, pa tudi ne sami sebi. Kateri trak naj vzamem, kam naj se postavim.
Na pomoč. Pojutrišnjem je tek, pa me je zagrabila panika. In vse večja postaja... Kje naj dvignem majico in darilno vrečko. Bolj ko gledam v spletno stran www.tekzazenske.si, manj razumem. Kdaj naj pridem, da ne bom prezgodnja. Ali pa – to bi bilo še hujše – da ne bom prepozna. Da ne bom iz prijave kot zmešana kokoš dirkala na start, potem pa tekla in kot ostarela hijena crknila sredi poti... In potem rešilec, zakrbljeni obrazi domačih... Pa očitki („Dušica, Dušica, precenila si se... Ti nisi tekačica, ti sodiš za štedilnik in mir...“).
Joj, panika je vse hujša. Kdo mi lahko pomaga? Kdo me lahko pomiri? Kdo me lahko prav usmeri?
Vaša zmedena Dušica! (dm@tekzazenske.si)
|
Živjo Dušica! Za vse, ki se počutijo podobno kot ti, smo pripravili kratka navodila pred startom, ki jih najdeš tukaj. Tako ne bo več zadrege s prevzemom startne številke, zapestnicami in gnečo na startu. Ne pozabite: zmagovalka je vsaka, ki pride v cilj! Se vidimo v soboto! Vaš dm tek za ženske |
| |
