Vseh sort kosmiči

 

So ovseni in pšenični. Poznamo še pirine, ržene, ječmenove, ne gre pozabiti niti kamutovih, kvinojinih, riževih, koruznih. Prav vsaka vrsta kosmičev je uporabna v kuhinji. Vas zanima, kako?

 

S kosmiči v nov dan.
Odrasli dan pogosto začnemo z žitnimi kosmiči, pri čemer navadno posegamo po povsem naravnih ovsenih kosmičih, ki jih namočimo v mleku ali jogurtu in jim dodamo sveže sadje po lastni izbiri. Otroci se nasprotno najbolj od vsega razveselijo hrustljavih kosmičev, oblitih z medom, čokolado, ječmenovim sladom, z dodanim kokosom, v mešanicah, ki jim pravimo misliji ali žita za zajtrk. V industrijskih obratih jih znajo celo napihniti in spremeniti v otrokom privlačne oblike, da je pot do ustec hitrejša in predvsem z manj ovinkov. Žal takšni večinoma vsebujejo precej dodanega sladkorja in so bolj posladek za dober zajtrk.


Hrustljavčke naredite sami doma!
Kosmiče vseh sort, grobo mlete oreščke, sezamova, sončnična semena in še kakšna v posodici pomešajte, dodajte tekoči med in malce kakovostnega olja, obojega le toliko, da je mogoče vse skupaj dobro premešati, nato zmes enakomerno porazdelite po pekaču. Postavite na 130 – 140 stopinj ogreto pečico za približno pol ure, dokler ni nežno zlato zapečeno. Pečeno mešanico pustite, da se ohladi in postane hrustljava, nato stresite v skledo, dodate po okusu narezane suhe marelice, slive, fige, datlje, rozine, suhe brusnice, koščke kokosa, kar vam srce poželi, in domač misli do naslednjega zajtrka shranite v nepredušno zaprti posodi.


Še ena možnost je, da mešanico kosmičev, semen in oreščkov stresete v ponev, res (!) previdno svetlo prepražite, nato odstavite in vmešate med. Vse skupaj prestavite na pladenj, kjer naj se ohladi in postane hrustljavo. Ta način je hitrejši, vendar zahteva več pazljivosti, da se sestavine v ponvi ne prižgejo in pogrenijo.


Kaj kosmičev ni treba prej namočiti?!
Kdor uživa zelo veliko žit in stročnic, uporablja v kuhinji pretežno le polnovredno moko, je v nevarnosti, da ima pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov, zaradi česar se počuti slabo, brez energije, s pogostimi glavoboli. V teh živilih je namreč veliko več fitinske kisline kakor v beli moki ali v oluščenih zrnih, ta pa poruši razmerje med minerali, saj se z nekaterimi veže v netopne komplekse, ki jih izločimo iz telesa. Fitinsko kislino uničimo, če pri peki polnovrednega kruha uporabimo kislo testo in testo vzhajamo vsaj 4 ure, žitna zrna in kosmiče pa pred uživanjem in nadaljnjo pripravo hrane nekaj ur namakamo, najbolje ob kapljici limonovega soka. Poudarek je na besedici v začetku – zelo veliko. Skodelica ovsenih kosmičev za zajtrk in kos polnozrnatega kruha ob enolončnici zvečer ne predstavljata nikakršne težave za organizem, temveč sta dragocen del uravnotežene prehrane. Posebej, če smo izbrali ekološko pridelane.


Bi poskusili kuhane kosmiče, kakor jih imajo radi Angleži?
Za okusen in hranljiv zajtrk, na mrzel dan, pred zahtevnim izpitom ali pred odhodom v hribe si privoščite kuhano kašo. Žitne kosmiče stresite v lonec, prilijte mleko (in malo vode za lažjo različico), pristavite, ko zavre, pa nad šibkim ognjem kuhajte 10 – 15 minut. Lahko jih sladkate po okusu, odišavite s cimetom, vanilijo, jim vmešate rozine, brusnice ali v skodelici potresete z grobo mletimi orehi, mandlji, lešniki. Brez težav malo ohlajenim dodate tudi sveže sadje.


Smutiji, polpete & co.
Preko noči namočene kosmiče s pridom uporabljamo kot dodatek jutranjim smutijem. Iz njih z nekaj zelenjave lahko naredimo polpete ali z nekaj več jajc in z dišečimi zelišči odlične omlete. Z njimi zlahka zgostimo mineštre ali jih uporabimo kot dodatek testu za kruh, kadar mu želimo podaljšati svežino, ga obogatiti z minerali, vlakninami in beljakovinami.


Avtorica: Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn., za Žito d.o.o.